Župniji Lovrenc in Puščava

spletišče dveh pohorskih župnij

Sv. Marija v Puščavi

Župnijska cerkev Device Marije v Puščavi

Listina iz leta 1091 omenja, da je grof Engelbert Spanheimski daroval samostanu v Št. Pavlu na Koroškem posestvo “Heremum Radinlac didctam” to je današnjo Puščavo in Lovrenc. Isti grof je v 11. st. pri kapeli sv. Lovrenca ustanovil majhen samostan. Sčasoma je nastalo več kapelic, med njimi tudi kapelica sv. Štefana, kjer stoji sedaj župnijska cerkev Device Marije v Puščavi.
Na spominski plošči, vzidani na zunanji strani cekve, se da razbrati, da je v letih 1622 – 1627, dal zgraditi to cerkev Šentpavelski opat Hieronim Markstaler. Domnevajo, da je stala ta cerkev v smeri vzhod (glavni oltar) zahod. Predelal in povečal pa jo jo l. 1672 njegov nnaslednik Filip Rotenhaustler v smeri jug (glavni oltar) sever. Cerkev je impozantna slopna bazilika italijanske pozne renesanse (17. St. ) s tremi ladjami. Zunaj je nekoliko prozaična z praznimi stenami in neokusnimi polmeseččnimi okni, znotraj je pa lepa organska razvrstitev.

Po vzorcu starih bazilik nadkriljuje glavna ladja stranski s puševnima strehama. Stropi glavne ladje imajo kapiteljsko ogrodje toskanske razporedbe. Lahko se reče, da je cerkev spomeniško najpomembnejša stavba šentpavelskih benediktincev, poleg romarske samostanske cerkve v Št. Pavlu. Tudi veliki oltar, ki se dviga v silno višino, v štirih nadstropjih, je velikopotezno delo domačega baroka druge polovice 17. stoletja.

Cerkev je med največjimi v Sloveniji: 45 m dolga, 15 m široka in 14,75m visoka. Zidana je na polotoku, ki ga od treh strani obliva potok Radoljna. Skraja so za božjo pot skrbeli Benediktinci. Ko pa so leta 1782 morali kraj zapustiti, je 1786 postala samostojna kuracija in je prišla pod oskrbo škofijskih duhovnikov iz Lovrenca. Leta 1784 je bila kuracija Device Marije v Puščavi povzdignjena v župnijo. Božja pot je sicer v jožefinskih časih trpela, a ni prenehala.

 

Oltarji

Glavni oltar
Prenovljen v letih 1971-73. Na oltarju je lep kronani kip Marije Kraljice in Pomočnice z Jezusom v naročju. Nad kipom je Sv. Duh in Bog Oče z zemeljsko kroglo. Nad Marijinim kipom je sv. Benedikt, ob njegovi strani sta sv. Štefan in sv. Lovrencij. Še više zgoraj je v sredini sv. Katarina, desno od nje neka redovnica in levo sestra sv. Benedikta Sholastika. Čisto na vrhu je postavljen nadangel Mihael. Vsi ti kipi so obdani z angelčki. Oltar ima lep lesen antipedij z reliefi: Mati Božja z Jezuščkom ob strani, sv. Peter in sv. Pavel.

Križev oltar
Lep velik križ obdajajo angelčki, na vrhu je presveta Trojica (ob oltarju sta sv. Jožef in sv. Terezija Velika. Ti kipi so shranjeni, ker niso več uporabni.

Rožnovenski oltar
je posvečen Mariji, ki ob molitvi vernikov prinaša pomoč. Okrog njene slike so v naravni velikosti sv. Dominik, sv.David, sv. Ožbalt in sv. Benedikt. V zgornji vrsti so Mojzes, sv. Florjan, sv. Katarina, sv. Salamon in sv. Zaharija.

Oltar sv. Jožefa
Ob strani sv. Jožefa sta sv. Janez Krstnik in sv. Janez Evangelist.

Oltar sv. Benedikta
Slika predstavlja sv. Benedikta pri premišljevanju. V spodnji vrsti so sv. Nikdai, sv. Leopold, sv. Henrik in sv. Avguštin, v zgornji pa sv. Jurij, sv. Frančišek, sv. Barbara, sv. Tomaž Akvinski in sv. Sebastijan.

Nad stranskima ladjama so obokane line, kjer so prespali romarji.

Orgle imajo dva manuala in več registrov. Izdelal jih je Josip Brancll 1901. Leta 1862 so bile izdelana velika cerkvena vrata s podobama Device Marije in sv. Jožefa, ki še danes vzpodbujajo pozornost. Cerkev ima štiri nove zvonove iz l. 1966 in 1967 (večji ). V cerkvi je grobnica, kjer so bili pokopani Benediktinci.

Cerkvica sv. Ane na gričku Oslice

Sezidana je bila l. 1659. Dolžina 11,65m širina 4,65m, višina 6.70m. Na oltarju (obnovljena 1991) je starinski kip, ki je bil shranjen v kapeli na Rdečem bregu (kip Ane Samotretje). Ob straneh sta prvotna kipa sv. Joahim in sv. Jožef. Za časa cesarja Jožefa II je prišla zapoved, da morajo kapelo podreti. Puščavske žene so šle v Hoče prosit dekana, naj kapeli prizanesejo. Baje so bile osorno zavrnjene. Kapela je bila na dražbi prodana (Lovrenčanu Jakšetu za 30 goldinarjev. Ta jo je podaril Puščavčanom.

Romanski shodi

Večji shodi
sv. Joahim in Ana (26. julij)
Anska nedelja
vnebovzetje (15. avgust)
nedelja po 15. avgustu
Marijino rojstvo

Manjši shodi
sv. Jožef (19.marec)
oznanenje (25. marec)
cvetni petek
sv. Jožef delavec (1. maj)
sv. Pavel
nedelja po prazniku Sv. Rešnjega telesa