Glasilo župnije Sv. Lovrenc na Pohorju
in Sv. Marija v Puščavi
Leto MMXXIV – št. 1496, 6. 10. 2024
OZNANILA
6.-13.10., Teden za življenje pod geslom: »Korajža velja! Za več veselja do življenja«
V ponedeljek, 7.10., po sv. maši srečanje staršev birmancev
V četrtek, 10.10., po sv. maši srečanje staršev prvoobhajancev
V četrtek, 10.10., molitev pred Najsvetejšim za dar življenja in družine
V soboto, 12.10., ob 10. uri Svetopisemske urice
Prihodnjo nedeljo bodo vaši darovi pri sv. maši namenjeni za poplavljene v Evropi
Zakrament sv. zakona želita prejeti Tomaž Vranc in Anemarie Vitrih
Lepa Gospa in ob njej angel
Razmere po 2. svetovni vojni so bile težke zaradi pomanjkanja, svoje pa je dodala še t.i.”hladna vojna” med vzhodom in zahodom. To je posebno močno čutila Francija. Leta 1947 je bila velika napetost med levimi in desnimi političnimi strujami. Na vseh področjih so stavkali in izvajali sabotaže. Pogosti so bili spopadi s policijo. Prve dni decembra je vse kazalo, da je državljanska vojna neizogibna. 4. dec. je bilo v Marsseillu že nekaj mrtvih.
Razmere so bile natanko take, kot jih je D. Marija napovedala 27. novembra 1830 s. Katarini Laboure: »Prišel bo čas izredno velike nevarnosti, ljudje bodo mislili, da je vse izgubljeno. Toda, imejte zaupanje!”
V vasi L’Ile de Buchard (cca 40 km od mesta Tours, kjer je živel sv. Martin) je učiteljica otroke vabila k molitvi. V ponedeljek, 8. dec. 1947 so deklice: Jacqueline Aubry (12 let), njena sestra Jeanne Aubry (7 let) in Nicole Robin njuna sestrična (11 let) šle v šolo. Imele so še precej časa, zato je Jacqueline predlagala, da pred poukom gredo še molit za domovino. Vstopile so v cerkev in kleče molile desetko rožnega venca. Tedaj so v kotu ob stranskem oltarju zagledale Lepo Gospo in ob njej angela. Jacqueline je takoj šla ven in otroke, ki so že čakali na pouk, povabila v cerkev. Prišli so, toda samo ena od novih, Laura Croizon (8 let) je videla Lepo Gospo. Bilo je ob 13.50h. ”Lepa Gospa” je spregovorila otrokom: ”Povejte otrokom in odraslim, naj molijo rožni venec za Francijo; župniku pa, da tukaj, na mestu kjer sem sedaj, naredijo votlino in mojo podobo.”
”Ali ste vi naša nebeška mama?” so vprašali otroci. Odgovorila je: ”Ja, jaz sem vaša nebeška mama.” Angel ob njej je rekel: ”Jaz sem angel Gabriel.” Marija jih je povabila, naj poljubijo križ na rožnem vencu in objamejo njeno roko. Naročila jim je, naj pridejo tudi naslednji dan. Videnje je trajalo 10 minut. Tako se je prikazovala in se pogovarjala z otroki vsak dan do 14. dec. Ob povabilu k molitvi rožnega venca za domovino je vsakič tudi povabila k molitvi za spreobrnjenje grešnikov. Zadnje videnje, 14.dec., je trajalo 35 minut. Vsak dan je bilo več ljudi pri molitvi. V tistih dneh pa je v deželi nastalo nenavadno lepo soglasje. Zadeve so se umirile. Po Marijinem naročilu so tam ob oltarju postavili votlino. Najprej je bilo to iz papirja, pozneje pa kovinsko, kar je še danes. Ta kraj je postal romarsko središče, predvsem kraj molitve za domovino.
www.etoilenotredame.org/sanctuaires