Župniji Sv. Lovrenc na Pohorju in Sv. Marija v Puščavi

MOLI IN DELAJ – SHALOM

Glasilo župnij Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Marija v Puščavi in Ruše
Leto MMXXVI – št. 64, 18.10.2026

Legenda:
Ru – Ruše | Pu – Puščava | Lo – Lovrenc na Pohorju

OZNANILA

V sredo, 21.10., ob 18. uri v župnijski cerkvi v Rušah glasbeni večer – nastop učencev Konservatorija za glasbo in balet Maribor, enota Ruše 

 V četrtek, 22.10., po sv. maši srečanje ŽPS Lovrenc

 V soboto, 24.10., ob 10. uri ‘Svetopisemske urice’

 V nedeljo, 25.10., obhajamo »Dan suverenosti«

V nedeljo, 1.11., obhajamo praznik ‘Vseh svetih’; sv. maša v Puščavi ob 8.30, v Lovrencu ob 10. uri, v Rušah ob 14. uri

 Zakrament sv. zakona želita prejeti Gorazd Auer in Bernarda Županec

Povej nam torej, kaj se ti zdi: Ali smemo dajati cesarju davek ali ne?« Jezus pa je spoznal njihovo hudobijo in rekel: »Kaj me preizkušate, hinavci? Pokažite mi davčni novec!« Dali so mu denarij. Nato jim je rekel: »Čigava sta ta podoba in napis?« Dejali so mu: »Cesarjeva.« Tedaj jim je rekel: »Dajte torej cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je Božjega.«.

Mt 22,17–21

V hoji za Kristusom Gospodom so kristjani poklicani posredovati veselo novico tako, da delijo konkretne življenjske razmere s tistimi, ki jih srečajo, in tako postanejo nosilci in graditelji upanja. Namreč »veselje in upanje, žalost in tesnoba današnjih ljudi, posebno ubogih in vseh kakorkoli trpečih, je hkrati tudi veselje in upanje, žalost in tesnoba Kristusovih učencev. In ničesar resnično človeškega ni, kar bi ne našlo odmeva v njihovih srcih« (Gaudium et spes, 1).

Ta slovita izjava 2. vatikanskega koncila, ki izraža občutljivost in slog krščanskih skupnosti v vseh časih, še naprej navdihuje njihove člane in jim pomaga hoditi z brati in sestrami v svetu. Misijonarji so tisti v oddaljenih krajih, pa tudi v okolju, kjer živimo mi. Praktično vsak, ki prinaša Kristusa med ljudi in s tem širi občestvo nas, ki nas povezuje skupna Ljubezen. Tudi ti nisi izvzet(a). Vsakdo je poklican, da po svojih močeh opravlja misijonski poklic tam, kamor ga pošilja Bog, pa naj bo to blizu ali daleč.

Gradivo za Misijonsko nedeljo 25

24. oktober

ANTON MARIJA CLARET, misijonar

Bil je največja osebnost Cerkve v Španiji v 19. stoletju. Rodil se je 23. decembra leta 1807 v mestecu Sallento v Kataloniji kot peti od enajstih otrok staršev, ki so imeli tkalsko obrt. Skupaj z drugimi brati in sestrami je moral pomagati v očetovem podjetju, kjer se je tako izkazal, da so mu ponudili mesto tehničnega ravnatelja v velikem tkalskem podjetju, kar pa je odklonil, kajti sklenil je, da bo študiral bogoslovje. Ko mu je bilo osemindvajset let, je bil posvečen v duhovnika. Nekaj časa je deloval v domačem kraju, nato pa šel v Rim in se dal na razpolago Kongregaciji za širjenje vere kot misijonar. Vstopil je k jezuitom, ki pa so mu zaradi bolezni svetovali, naj se vrne v Španijo. Postal je misijonski pridigar, veliko je spovedoval; njegovo delovanje je Bog potrjeval z izrednimi dogodki. Ustanovil je versko književno družbo, ki je razširila milijone knjig med ljudstvom. Ustanovil je semenišče za misijonsko družbo Sinov brezmadežnega Srca Marijinega, nato pa odšel za škofa v mesto Santiago de Cuba. Zadnjih deset let življenja, ko ga je na škofovskem mestu nasledil novi škof, je bil v službi na španskem dvoru kraljice Izabele II. in tam skrbel, da so za škofe imenovali duhovnike, ki so se odlikovali v krepostih, vnemi in znanju. V tem času je skrbel tudi za svoj red. Umrl je leta 1870.

Glasnik