Župniji Sv. Lovrenc na Pohorju in Sv. Marija v Puščavi

Glasilo župnije Sv. Lovrenc na Pohorju
in Sv. Marija v Puščavi

Leto MMXXIV – št. 1471, 14. 4. 2024

 OZNANILA

14.-21.4., Teden molitve za nove duhovne poklice

Danes, 14.4. , je v mariborski stolnici srečanje animatorjev in molivcev za nove duhovne poklice; ob 15. uri molitvena ura in ob 16. uri sv. maša

Danes, 14.4., je ob 17. uri srečanje zakonske skupine

V četrtek, 18.4., je molitev pred Najsvetejšim namenjena za nove duhovne poklice in blagoslov v družinah

V nedeljo, 21.4., obhajamo nedeljo Dobrega pastirja

 Župnija Kamnica od 1.-4.5. roma v Rim; več informacij in prijava na agenciji Aritours

Lk 24,35–48

»VI STE PRIČE TEH REČI«

Apostoli, ki so s svojimi očmi videli vstalega Kristusa, niso mogli molčati o tem izjemnem izkustvu, saj se jim je prikazal zato, da bi resnica o njegovem vstajenju preko njihovega pričevanja dosegla vse. Cerkev ima zato nalogo, da skozi čas nadaljuje to poslanstvo. Vsak krščen je poklican k pričevanju tako z besedami kakor z življenjem, da je Jezus vstal, da je živ in navzoč med nami. Vsi mi smo poklicani pričevati, da je Jezus živ.

Vprašam se lahko: Kdo je priča? To je tisti, ki je videl, si zapomni in pripoveduje. Videti, zapomniti si in pripovedovati so trije glagoli, ki opišejo njegovo identiteto in poslanstvo. Priča je tisti, ki je videl resničnost, a ne z ravnodušnim očesom, videl je in se pustil vključiti v dogodek. Zaradi tega si zapomni, vendar ne samo, ker zna natančno obnoviti dejstva, ki so se zgodila, ampak, ker so ga ta dejstva nagovorila in je doumel njihov globoki pomen. Zato priča tudi pripoveduje, zopet ne hladno in nezainteresirano, temveč kot tisti, ki je v to vpleten in je od tistega dne spremenil življenje. Priča je tisti, ki je spremenil življenje.

Vsebina krščanskega pričevanja je sporočilo zveličanja, konkreten dogodek, še več Oseba. To je vstali in živi Kristus, edini Zveličar vseh. O njem lahko pričujejo tisti, ki imajo osebno izkušnjo Njega v molitvi, v Cerkvi preko poti, ki ima svoj temelj v krstu, hrano v evharistiji, pečat v birmi, in nenehno spreobrnjenje v spovedi. Iz te poti, ki jo vedno vodi Božja Beseda, lahko vsak kristjan postane priča vstalega Jezusa. Njegovo pričevanje je toliko bolj verodostojno, kolikor bolj to razodeva njegov evangeljski, vesel, pogumen, krotak, miren in usmiljen način življenja. Če pa kristjan pusti, da ga prevzame udobje, nečimrnost, sebičnost, če postane gluh in slep za vprašanja tolikih o ‘vstajenju’, kako bo lahko sporočal o živem Jezusu, kako bo lahko sporočal o osvobajajoči moči ter o brezmejni nežnosti živega Jezusa? Prav zato je naša naloga, današnjih njegovih učencev, da se pogovarjamo o Njem, in takrat je na poseben način z nami, je med nami. Drugi način, da je med nami, pa je zbiranje ob »lomljenje kruha«.

E. Mozetič