Župniji Sv. Lovrenc na Pohorju in Sv. Marija v Puščavi

Glasilo župnije Sv. Lovrenc na Pohorju
in Sv. Marija v Puščavi

Leto MMXXIV – št. 1505, 8. 12. 2024

OZNANILA

V torek, 10.12., celodnevno češčenje Najsvetejšega v Lovrencu

 V sredo, 11.12., celodnevno češčenje Najsvetejšega v Puščavi

 V nedeljo, 15.12., ob 14. uri v Puščavi priložnost za sv. spoved  
                                  ob 17. uri srečanje zakonske skupine

 V adventnem času obhajamo v Lovrencu ob torkih ZORNICE 

 V Lovrencu nabirka za Karitas 232,20 €, za zvonove 556,03 €. V Puščavi nabirka za Karitas 124 €                         
Bog lonaj!

 V zakristiji je na razpolago Marijanski koledar, cena 3,30 €

VSA ČISTA, BREZ MADEŽA

Pogosto govorimo o Božji dobroti, usmiljenju in vsemogočnosti, prezremo pa kar je v Svetem pismu povedano o Božji lepoti. Ob stvarjenju sveta in človeka Sveto pismo pove, da je bilo ”dobro”.  Škof Msgr. Dominique Rei (Toulon-Frejus) pravi, da bi pravilnejši prevod iz hebrejščine bil: ”bilo je lepo”. Božja lepota se apostolom razodene tudi na gori Tabor, ko vidijo Jezusa v vsej veličastni svetlobi. Ta lepota je odsev Božje ljubezni, ki biva v Njem in seva na vse, ki se Jezusu približajo. Številna Marijina prikazovanja v svetu skozi zgodovino pričajo, da njena lepota izvira iz stika z Jezusom. Marijina svetost je neločljivo povezna z njeno ponižnostjo in čistostjo, ki izhaja iz Jezusa. Marijina obvarovanost od izvirnega greha izvira iz Boga. Obvaroval jo je zaradi njene transparentnosti za Boga. V vsej polnosti je bila in je Bogu na razpolago, da skozi njo sije na človeka in človeški rod. Od samega spočetja je njena duša vsa za Boga, zato jo je Bog varoval že ob spočetju in greh, tudi izvirni, ”ni imel časa” omadeževati njene duše. Milost je prehitela naravo. Obhajanje Marijinega Brezmadežnega spočetja nam posreduje sporočilo o Božji lepoti in kliče k ponotranjenemu življenje. Medtem, ko svet ponuja vsakovrstno zunanjo minljivo lepoto in uživanje v njej, duša brez Božje večne lepote ostaja ”sirota”. Ta se dobi od Boga, ko človek ostaja pred Njim. Marija nas z zgledom in priprošnjo uvaja v ta odnos, ki po vztrajnosti preide v večno uživanje Božje lepote.

JŠ