MOLI IN DELAJ – SHALOM
Glasilo župnij Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Marija v Puščavi in Ruše
Leto MMXXVI – št. 26, 25. 1. 2026
Legenda:
Ru – Ruše | Pu – Puščava | Lo – Lovrenc na Pohorju
OZNANILA
Danes obhajamo nedeljo Božje besede in praznik spreobrnjenja apostola Pavla; ta dan še posebej prosimo, da bi nam bila Božja beseda spodbuda na poti življenja in da bi našli pravo srečo.
Nedelja Božje besede nas vabi, da se ustavimo ob daru, ki ga pogosto jemljemo kot samoumevnega – ob Božji besedi, ki je živa in dejavna. Sveto pismo ni le knjiga iz preteklosti. Je Božji glas, ki še danes govori. Ni namenjeno zgolj branju, ampak srečanju. Ko odpremo Sveto pismo, se ne srečamo z mrtvimi črkami, temveč z živim Bogom, ki vstopa v naš vsakdan. Njegova beseda nas vabi, da prisluhnemo, da dopustimo, da nas nagovori, včasih tudi pretrese ali izzove.
Bog po svoji besedi ne govori zato, da bi nas obsojal, ampak da bi nas prebudil, vodil in ozdravljal.
Toda Božja beseda ni namenjena samo poslušanju. Rodovitna postane šele, ko ji dovolimo, da nas spremeni. AL
V četrtek, 29.1. v Lovrencu NI VEROUKA za 3., 6., in 9. razred
V nedeljo, 1.2., ob 10. uri v Rušah obhajamo družinsko sv. mašo, pri kateri bo tudi blagoslov sveč ter Blažev blagoslov za zdravje
Ko je hodil ob Galilejskem jezeru, je zagledal dva brata: Simona, ki se je imenoval Peter, in njegovega brata Andreja. Metala sta mrežo v jezero; bila sta namreč ribiča. Rekel jima je: »Hodíta za menoj in narédil vaju bom za ribiča ljudi.« Takoj sta pustila mreže in šla za njim. In ko je šel od tam naprej, je zagledal dva druga brata: Jakoba, Zebedêjevega sina, in njegovega brata Janeza, ki sta s svojim očetom Zebedêjem v čolnu popravljala mreže. Poklical ju je in onadva sta takoj pustila čoln in očeta ter šla za njim.
Mt 4,18–22
Ali Božja beseda lahko navduši tudi danes?
Odgovor morda ni tako enoznačen, kot bi si želeli. Vemo, da si mnogi, ki se razglašajo za kristjane, kakor sami povedo, s Svetim pismom oz. Božjo besedo niso najbolj domači. Nekaterim ostaja dan in noč zaprta, nekateri jo sicer občasno berejo, a jih očitno ne nagovori. Nekateri jo odložijo že pri tretji Mojzesovi knjigi, rekoč, da je preveč krvava.
To je le nekaj razlogov, da Božja beseda sameva in čaka, da se ji približamo. Mnogi so celo prepričani, da je Sveto pismo knjiga za poznavalce, morda samo za duhovnike. Kolikšno je pri tem še navdušenje? Poglejmo, kako je bilo na samem začetku Jezusovega oznanjevanja.
V današnjem evangeliju (Mt 4,12–23) evangelist Matej opiše začetek Jezusovega javnega delovanja, ko oznanja, da je prišel čas spreobrnjenja in prihoda nebeškega kraljestva. Jezus najprej pokliče prve štiri učence. Vsi štirje, takrat še ribiči, so ob srečanju z Jezusom in ob njegovem klicu začutili silno navdušenje in gotovost ter so bili v trenutku pripravljeni zapustiti vse svoje in oditi za njim.
Dogodek, ki navdušuje s svojo preprostostjo. Poklic se je zgodil na njihovem delovnem mestu. In tudi nam se postavlja vprašanje, kakšen je naš odgovor na Jezusov klic. Že pri krstu smo vstopili v odnos z njim. Takrat so nas sicer starši in botri položili v Božje naročje, a z leti smo vedno bolj razumevali, kdo je Jezus, njegov glas je bil vedno bolj jasen, njegovo vabilo »Hodi za menoj« pa vedno bolj izzivalno. Kakšen pa je moj odgovor?
Pred nami je še polnih 11 mesecev tega leta, zato naj nam bo nedelja Svetega pisma vzpodbuda, da bo Božja beseda postala naš vsakdanji kruh.
M. Mrzdovnik