MOLI IN DELAJ – SHALOM

Glasilo župnij Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Marija v Puščavi in Ruše
Leto MMXXVI – št. 37, 12. 4. 2026

Mašni nameni in godovi

Legenda:
Ru – Ruše | Pu – Puščava | Lo – Lovrenc na Pohorju

OZNANILA

V torek, 14.4., po sv. maši v Rušah ‘kateheza za odrasle’

V soboto, 18.4., ob 9. uri srečanje prvoobhajancev in staršev v Rušah

V soboto, 18.4., ob 10. uri ‘Svetopisemske urice’ v Lovrencu

V nedeljo, 19.4., ob 10. uri v Lovrencu družinska sv. maša, ob 17. uri srečanje zakonske skupine

Dobrodelni koncert za telovadnico Škofijske gimnazije v Mariboru bo 15.4., ob 19.30 v SNG Maribor

Darovi za zvonove in ob veliki noči v Lovrencu 1560 €, v Rušah na veliko noč 910 €

Medžupnijsko romanje na Zaplaz, v Novo mesto in Stično bo v soboto, 13.6.2026. Cena prevoza 25 €

 

Čez osem dni so bili njegovi učenci spet notri in Tomaž z njimi. Jezus je prišel pri zaprtih vratih, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« Potem je rekel Tomažu: »Polôži svoj prst sèm in poglej moje roke! Daj svojo roko in jo polôži v mojo stran in ne bodi neveren, ampak veren.« Tomaž mu je odgovóril in rekel: »Moj Gospod in moj Bog!« Jezus mu je rekel: »Ker si me videl, veruješ? Blagor tistim, ki niso videli, pa verujejo!«

Jn 20,26–29

  Bela nedelja je tudi nedelja Božjega usmiljenja. Učence je moralo biti sram, da so se tako slabo izkazali v zadnjih dneh življenja njihovega Učitelja. Počasi so doumeli, da jim Gospod brez zadržkov odpušča. Še več, doumeli so, da tako zelo verjame vanje, da jim naroča, naj odpuščajo v njegovem imenu. Ta ljubezen in to usmiljenje sta zdrobila še zadnje okove njihovih zaprtih src. Prosimo Gospoda, naj prežene naše strahove, odpre vrata naših src in prižge svojo luč v našo temo. In še nekaj. Jezus pozna človeško naravo. Ve, kako težko verjamemo bližnjemu. Božje usmiljenje je podeljena izkušnja njegovih ran. Jezus zato Tomaža povabi, da se dotakne njegovih ran. To niso rane njegove zmage, to so rane njegovega ponižanja. Vendar Jezus ve, da je Tomažu lahko blizu le, če mu zaupa najintimnejše, kar ima – rane, ki mu jih je povzročil človek. Po razodevanju ran tvega, da bo ponovno zavržen. To je Božje usmiljenje.

E. M.

  Dogodek iz evangelija se je zgodil na Veliko noč zvečer in bogati vesoljno Cerkev skozi vso zgodovino. Gospod je dal Cerkvi zakrament sprave, ki obnavlja trdnost duhovnemu življenju vsake krščanske skupnosti. Apostolska dela nam približajo skupnost, ki raste z opiranjem na štiri glavne stebre:  
  1. Poslušanje nauka apostolov. Sprejemanje Božje besede, posredovane po apostolih je prvi vir spoznanja kaj Bog od nas pričakuje. Vsakodnevno branje sv. pisma naša srca ohranja v pravem nauku.
 
  1. Bratski in sestrinski odnosi so medsebojna opora v življenju vere. Človek ni ”otok”, ampak z brati in sestrami tvori skupnost Božje družine, kjer vsak prispeva k odnosom in iz takih odnosov dobiva moč tudi zase.
 
  1. Lomljenje kruha je bil izraz za obhajanje sv. maše. Močno so verovali in zato tudi doživljali, da evharistija ni le ”spomin” na minuli dogodek, ampak je po tem ”spominjanju” Kristusova daritev živa in dejansko navzoča. Redna udeležba ob Evharističnem Kristusu članom Cerkve omogoča celostno duhovno rast. Kakšna vrzel lahko nastane z odsotnostjo, je vidno ob apostolu Tomažu, ki je s svojo odsotnostjo, ”zgrešil” zakrament sprave; Jezus mu to vrzel milostno zapolni, hkrati pa vse pouči in pokaže pravo pot.
 
  1. Udeležba pri molitvi skupnosti je četrti steber pristnega krščanstva. Osebna in družinska molitev vsakega posameznika pripravlja, da se vključi v skupnost, ter se v njej izpopolnjuje za življenje v nebeški vesoljni družni.

JŠ