MOLI IN DELAJ – SHALOM

Glasilo župnij Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Marija v Puščavi in Ruše
Leto MMXXV – št. 22, 28. 12. 2025

Mašni nameni in godovi

Legenda:
Ru – Ruše | Pu – Puščava | Lo – Lovrenc na Pohorju

OZNANILA


Danes ob 15. uri v mariborski stolnici sklep SVETEGA LETA 2025

 31.12.-1.1., ‘drugi sv. večer’, slovo od starega leta in novo leto; pri sv. mašah se bomo zahvalili za vse prejeto ter prosili za blagoslov in Božje varstvo v novem letu

 2.-3.1., obhajamo prvi petek in soboto; obisk bolnikov, molitev pred Najsvetejšim namenjena za družine, bolne in trpeče ter za blagoslov in Božje varstvo v novem letu

4.1., ob 10. uri v Rušah obhajamo družinsko sv. mašo

Naši umrli farani v mesecu decembru:
Ruše: Vinko Dolinšek, Alojz Adam, Pavla Skuhala, Marijana Stojinovič, Ivana Malec, Karel Kološa in Dušan Telebar
Lovrenc: Avgust Cink, Jakob Planinšič, Marija Potočan in Mirica Hernah

Naj počivajo v miru!

 

 

28. december, prvi mučenci za Kristusa

 

 V zvezi z božičnim praznikom Cerkev že od 5. stoletja obhaja spomin nedolžnih betlehemskih otrok, ki jih je dal pomoriti kralj Herod, ker je hotel spraviti s poti dete Jezusa, ki so ga modri z Vzhoda označili kot ‘novorojenega judovskega kralja’. Ti otroci so bili dejansko umorjeni zaradi Kristusa. Čeprav takšne smrti niso sprejeli nase zavestno, jih je Cerkev že zgodaj častila kot prave mučence.

Na Zahodu so njihov praznik vsaj že sredi 6. stoletja obhajali 28. decembra.
O teh malih mučencih poroča sveti Matej v drugem poglavju svojega evangelija. Jezusovo rojstvo je privabilo modre z Vzhoda, da so se prišli poklonit novorojenemu judovskemu kralju. Njegova zvezda jih je pripeljala najprej v Jeruzalem. Ko je judovski kralj Herod slišal o tem novorojenem judovskem kralju, se je silno prestrašil. Zbal se je za svoj kraljevski prestol. Sklical je velike duhovnike in pismouke ter jih spraševal, kje neki bi mogel biti rojen ta judovski kralj, o katerem govorijo modri. Pismouki so mu povedali, da je prerok Mihej napovedal, da se bo Kristus, vojvoda in pastir, rodil v Betlehemu v Judeji.

Tedaj je Herod modre poklical k sebi in jih natančno spraševal o zvezdi, ki jih je vodila, in jim naročil, naj gredo v Betlehem, počastijo novorojenega judovskega kralja, potem pa naj se vrnejo in mu poročajo, ker bi ga tudi sam rad šel počastit. V resnici pa je v svojem srcu sklenil, da bo otroka umoril.

Modri so res nadaljevali pot proti Betlehemu, kjer so Jezusa počastili in mu izročili svoje darove. Na Božji opomin pa se niso vrnili k Herodu. Ta jih je nekaj časa čakal, potem pa, ko je sprevidel, da jih ne bo, je izpeljal krut načrt: dal je v Betlehemu in okolici pomoriti vse dečke, dveletne in mlajše, misleč, da bo med temi tudi tisti novorojeni kralj, o katerem so govorili modri z Vzhoda.

Ta peklenski načrt mu je spodletel, kajti Bog je po svojem angelu velel Jožefu, naj vzame dete in njegovo mater ter se umakne v Egipt, dokler kruti Herod ne umrje. Človeško gledano so betlehemski otroci umrli kot nedolžne žrtve, v luči nedoumljivih Božjih načrtov pa kot pričevalci za Kristusa. V molitvenem bogoslužju jih danes Cerkev slavi: »Za Kristusa umrli so, / nedolžni so prišli v nebo. / Zdaj v slavi se radujejo, / med angeli prepevajo.«

 Ognjišče

Bogoslužje oz. sv. maše ob božičnih praznikih