Oznanila

MOLI IN DELAJ – SHALOM

Glasilo župnij Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Marija v Puščavi in Ruše
Leto MMXXVI – št. 54, 9. 8. 2026

Legenda:
Ru – Ruše | Pu – Puščava | Lo – Lovrenc na Pohorju

V soboto, 15.8., smo lepo vabljeni k romarskemu srečanju v Puščavi, kjer bomo ob prazniku Marijinega vnebovzetja obhajali bogoslužje ob 8.30 in 10. uri; obenem bo priložnost za sv. spoved

V nedeljo, 16.8., obhajamo praznik sv. Roka; ta dan molimo za zdravje in Božje varstvo gozdarjev ter za blagoslov prihodnosti

Zakrament sv. zakona želita prejeti Niko Ricardo Ganzitti in Naja Cikač

Ob četrti nočni straži je Jezus hodil po jezeru in prišel k njim. Ko so ga učenci videli hoditi po jezeru, so se vznemirili in rekli: »Prikazen je.« Od strahu so zavpili. Jezus pa jim je takoj rekel: »Bodite pogumni! Jaz sem. Ne bojte se!« Peter mu je odgovóril in rekel: »Gospod, če si ti, mi ukaži, da pridem po vodi k tebi.« On mu je dejal: »Pridi!« In Peter je stopil iz čolna, hodil po vodi in šel k Jezusu. Ko pa je videl, da je veter močan, se je zbal. Začel se je potapljati in je zavpil: »Gospod, reši me!« Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: Malovernež, zakaj si podvómil?«

Mt 14,25–31

Današnja evangeljska pripoved je tudi povabilo, da se z zaupanjem izročimo Bogu v vsakem trenutku svojega življenja, še posebej v trenutku preizkušnje in vznemirjenja. Ko močno čutimo dvom in strah ter se nam zdi, da se potapljamo v težkih trenutkih življenja, ko se vse zdi temno, nas ne sme biti sram vpiti kot je Peter: ‘Gospod, reši me!’ Jezus je roka Očeta, ki nas nikoli ne zapusti, je močna in zvesta roka, ki hoče vedno naše dobro. Imeti vero pomeni imeti sredi nevihte srce, obrnjeno v Boga, v njegovo ljubezen. Jezus je o tem hotel poučiti Petra ter učence in danes tudi nas. V temačnih trenutkih, v trenutkih žalosti On dobro ve, da je naša vera revna. Toda On je Vstali, On je Gospod, ki je šel skozi smrt, da bi nas rešil. Še preden ga začnemo iskati, je On že navzoč ob nas. In s tem, ko nas dvigne iz naših padcev, nam da, da rastemo v veri.

AI in AK

15. avgust: VELIKI ŠMAREN MARIJINO VNEBOVZETJE

Marija je bila Jezusova mama. Zelo je ljubila Boga in vse življenje zaupala Jezusu.

Ko je končala svoje življenje na zemlji, je Bog ni pustil same. Poveličano je vzel k sebi v nebesa – z dušo in telesom. Temu rečemo: Marijino vnebovzetje. To pomeni, da je Marija popolnoma pri Bogu, v veselju, miru in ljubezni. Ko imamo nekoga zelo radi, si želimo, da bi bil blizu nas. In tudi Bog je imel Marijo tako rad, da jo je povabil k sebi domov – v nebesa. In zakaj praznujemo Veliki šmaren?

Preprosto zato, da imamo dan (15. avgust), ko se kristjani še posebej veselimo: da je Marija pri Bogu in hkrati da Bog tudi nas kliče v življenje, ki se ne konča.

Marija nam je kot svetla zvezda ali mama, ki nam kaže pot k Jezusu in na njegovo neizmerno ljubezen do nas. Sama mu je zaupala, in tudi ko ji je bilo najbolj težko, ni prenehala verjetni v to, da je Jezus z njo. Ta jo je za njeno zaupanje in neizmerno ljubezen vselej »nagradil«. In največ, kar ji je lahko dal, je to, da jo je sprejel k sebi v nebesa, da je lahko vselej ob njem. Kljub temu da zdaj prebiva pri Jezusu, nikoli ne bo pozabila tudi na nas. Še vedno nas spremlja kot dobra mama. Kadar nas je strah, kadar smo žalostni ali osamljeni, lahko preprosto in z zaupanjem rečemo: »Marija, pomagaj mi biti blizu Jezusu.« Zagotovo nas ne bo pustila na cedilu!