Sv. Lovrenc
diakon in mučenec, ki se je rodil v 3. stoletju, je postal skozi zgodovino zelo priljubljen svetnikLOVRENC NA POHORJU
SV. LOVRENC
Čeprav je bil sv. Lovrenc še mlad, je postal eden izmed sedmih diakonov papeža Siksta II. Poleg skrbi za uboge in reveže so mu zaupali tudi upravljanje cerkvenega premoženja. Ko je rimski cesar Valerijan začel preganjati kristjane, so prijeli papeža in ga obsodili na smrt. Papežu je le malo pred tem uspelo sv. Lovrencu naročiti, naj vse cerkveno premoženje razdeli najbolj ubogim. Kmalu zatem so prijeli še sv. Lovrenca in mu ukazali, naj jim prinese in izroči cerkveni zaklad. Ta je čez tri dni pripeljal pred cesarja množico rimskih revežev in bolnikov, rekoč, da je tu resnični zaklad Kristusove Cerkve. Cesar je ves besen naročil, naj sv. Lovrenca živega žgejo na ražnju. Ta pa je molil in mučiteljem zaklical, naj ga obrnejo, ker je po eni strani že pečen. Mučeniške smrti je umrl 10. avgusta 258.
ZAVETNIK
Sv. Lovrenc je zavetnik diakonov, knjižničarjev, arhivarjev, kuharjev in številnih poklicev, ki imajo opravka z ognjem; učencev in študentov, revežev; priprošnjik proti očesnim boleznim, vročici; za dober pridelek, vernih duš v vicah, proti kožnim boleznim in kugi.
UPODOBITEV
Umetniki sv. Lovrenca upodabljajo kot mladega diakona z ražnjem, mošnjičkom ali kruhom.
Kreposti
Bil je mladenič svetega življenja, veselega značaja in neustrašnega poguma za vero. Njegova posebna skrb so bili ubogi in reveži.
Čudeži
Duhovnik Sanctulus, ki je obnavljal poškodovano cerkev sv. Lovrenca, je najel večje število delavcev, a se je zgodilo, da jih ni imel s čim nahraniti. Z molitvijo se je obrnil na sv. Lovrenca in v košari zagledal štruco belega kruha. Ko ga je začel deliti med delavce, se je kruh čudežno pomnožil, da ga je bilo dovolj za vse.
Grob
Sv. Lovrenca so pokopali na Veranovem polju ob tiburtinski cerkvi. Cesar Konstantin je dal nad njegovim grobom okoli leta 330 sezidati baziliko, ki je še danes ena izmed sedmih glavnih rimskih cerkva.