Župnijska cerkev Sv. Lovrenc na Pohorju
O romanski cerkvi iz prve polovice 12. stoletja ne vemo ničesar, zato pa imamo več podatkov o njeni gotski naslednici iz prve četrtine 15. stoletja. K tej so v prvi polovici 16. stoletja prizidali pet etažni zvonik.LOVRENC NA POHORJU
ŽUPNIJSKA CERKEV
SV. LOVRENCA
Prva pisana omemba lovrenške okolice sega v leto 1091, ko je grof Engelbert Spanheimski šentpavelskemu samostanu podaril puščavo Radomlje naj tukaj živijo nekateri bratje kot Kristusovi vojščaki. Prva cerkev se omenja leta 1184, samostojna župnija pa že v letu 1214. Šentpavelski benediktinci pa so bili gospodarji sveta ob Radoljni vse do razpustitve samostana leta 1782.
Baročna zgradba iz 1765 – 1766
O romanski cerkvi iz prve polovice 12.st. ne vemo ničesar, zato pa imamo več podatkov o njeni gotski naslednici iz prve četrtine 15. stoletja. K tej so v prvi polovici 16.st. prizidali pet etažni zvonik. Med leti 1617 in 1626 je bila cerkev obnovljena.
1662. leta je cerkev delno pogorela, 1687 pa dobila pevsko emporo, 1691 pa so jo na novo tlakovali. V letih od 1765 do 1766 je gradbeni mojster Janez Jurij Stadler zgradil sedanjo cerkev, ki je skoraj v celoti enovita baročna zgradba. 1870 so obnovili zunanjost.
Notranja podoba cerkve
V cerkvi najdemo bogato notranjo opremo.
Glavni oltar
Glavni oltar je posvečen zavetniku sv. Lovrencu. Oltar je lesen in izveden v baročnem slogu, delo Jožefa Holzinger iz Maribora. Nastal je v drugi polovici 18. stoletja. Kip sv. Lovrenca stoji v osrednji niši. Zraven stojita prvaka apostolov – sv. Peter in sv. Pavel. Poleg teh treh pa še kipa sv. Ambroža in sv. Benedikta.
Daritveni oltar
Oltar stoji takoj za slavolokom. Izdelan je bil leta 1998.
Marijin oltar
Ob slavoloku na levi strani stoji baročni Marijin oltar. Je iz lesa in iz druge polovice 18. stoletja. Avtor je Jožef Holzinger. Od leta 1892 do 1907 je bila v oltaru slika lurške Marije. Od leta 1907 je na oltar postavljen novi kip Marije brezmadežne. Izdelal ga je Alojzij Zoratti iz Maribora. Pobudo za kip je leta 1904 dal takratni župnik Moravec, ob 50 letnici razglašenja dogme o brezmadežnem spočetju device Marije. Zato na oltarju letnici 1854-1904.
Oltar Sv. Sebastjana in Sv. Roka
Na desni strani slavoloka stoji leseni baročni oltar sv. Sebastjana. Delo Jožefa Holzinger iz druge polovice 18. stoletja. Leta 2017 je bil oltar v celoti obnovljen. Restavriral ga je Mladen Kuhl. Tabernakelj je prenesen iz Marijinega oltarja. Prvotni tabernakelj je bil v 80. letih prejšnjega stoletja premeščen v zimsko kapelo v župnišču.
Oltar Sv. Antona
V severni kapeli stoji leseni baročni oltar sv. Antona Padovanskega. Delo Jožefa Holzinger iz druge polovice 18. stoletja.
Oltar Sv. Miklavža
V južni kapeli stoji leseni baročni oltar sv. Miklavža. Avtor je Mihael Pogačnik iz Konjic. Stal je že v predhodni, gotski cerkvi. Predvidevajo, da je nastal v prvi četrtini 18. stoletja. Kip sv. Miklavža sicer ni delo M. Pogačnika, med tem ko pa slogovne posebnosti tega avtorja izpričujejo ostale figure.
Kupola
Na kupoli prezbiterija so freske vseh štirih evangelistov in Svete Trojice. Kot zanimivost se naj omeni dejstvo, da imajo evangelisti pod seboj napisano tudi ime, čeprav so jasno prepoznavni že po svojih atributih; piše: “Matevž, Lukež.”
Avtor teksta in fotografij g. Branko Vračko.